← 論文一覧に戻る

スロベニア鉄道を事例とした炭素フットプリントのデジタルモニタリングモデル

Model of digital monitoring of the carbon footprint using the example of slovenian railways (原題)

Tomaž Štor

University of Maribor digital library (University of Maribor)ジャーナル2026-10-06#炭素会計Origin: EU経営インパクト: コスト削減対象セクター: transport
原典: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=100227

🤖 gxceed AI 要約

日本語

本論文は、スロベニア鉄道(SŽ)を対象に、CSRD・ESRS準拠のESG報告へ移行するための炭素フットプリント算定モデルを開発した。GHGプロトコルとISO 14083:2023に基づき、車両テレマティクスやデジタルメーターから一次データを自動取得し、Scope 1・2を精緻に区分する。回生エネルギーや線路勾配など鉄道特有の要因を考慮し、顧客のScope 3削減と報告コスト低減を通じて競争優位を生む。2030年までに42%以上削減、2045年カーボンニュートラル達成の移行計画を提示する。

English

This paper develops a digital carbon-footprint model for Slovenian Railways (SŽ) to support the transition from declarative sustainability to mandatory CSRD/ESRS ESG reporting. Based on the GHG Protocol and ISO 14083:2023, it automates primary data capture from locomotive telematics and digital meters, precisely separating Scope 1 and 2 while accounting for rail-specific factors like regenerative braking and line gradients. High accuracy enables customers to reduce their Scope 3 emissions and reporting costs, giving SŽ a competitive edge. It outlines transition scenarios for at least 42% emission cuts by 2030 and climate neutrality by 2045.

Unofficial AI-generated summary based on the public title and abstract. Not an official translation.

📝 gxceed 編集解説 — Why this matters

日本のGX文脈において

CSRD・ESRS対応の炭素会計自動化は、日本企業がSSBJ基準や有報でのScope 3開示を進める上で直接参考になる。特に物流・運輸セクターの一次データ連携モデルは、サプライチェーン排出量算定の実務課題に応える示唆を提供する。

In the global GX context

This work exemplifies how transport operators can operationalize CSRD/ESRS and ISO 14083 through automated, verifiable carbon accounting—directly relevant to global disclosure regimes like ISSB and TCFD. It advances the conversation on Scope 3 data quality and digital infrastructure for logistics decarbonization, offering a replicable model for other rail and freight systems.

👥 読者別の含意

🔬研究者:鉄道・運輸部門におけるGHGプロトコルとISO 14083を統合した自動算定モデルの実証例として、Scope 3データ品質やデジタルMRV研究に貢献する。

🏢実務担当者:テレマティクスやデジタルメーターを活用した一次データ自動取得により、CSRD対応の報告負荷軽減と顧客へのScope 3削減価値提供を実現する実務モデルとして参考になる。

🏛政策担当者:運輸部門の脱炭素化とESG報告義務化を見据え、デジタル炭素会計の標準化やインフラ整備を促す政策的示唆を提供する。

📄 Abstract(原文)

Doseganje ciljev Pariškega sporazuma o omejitvi dviga globalne temperature na 1,5 °C in uresničevanje Evropskega zelenega dogovora zahtevata radikalno razogljičenje transportnega sektorja, ki v EU ustvari četrtino vseh emisij toplogrednih plinov (TGP). Ključni vzvod za ta prehod predstavlja modalni premik s cest na železnico, ki zaradi energetske učinkovitosti tvori hrbtenico trajnostne mobilnosti. Problem, ki ga obravnava to delo, je nujnost metodološkega poenotenja izračuna ogljičnega odtisa za skupino Slovenske železnice (SŽ) v obdobju prehoda iz deklarativne trajnosti v obvezno ESG poročanje, skladno z direktivo CSRD in standardi ESRS. Razvit je bil napreden informatiziran model, ki temelji na GHG Protokolu in standardu ISO 14083:2023. Specialistični doprinos modela predstavlja avtomatizacija zajema primarnih podatkov neposredno iz telematike vlečnih vozil in digitalnih merilnih števcev, ki so integrirani prek platforme SharePoint ter spletnega orodja Gema Logic. Model natančno razmejuje obsege 1, 2, pri čemer upošteva specifike železniškega sistema, kot so rekuperacija energije, profil proge in izgube v napajalnem omrežju. Visoka natančnost in preverljivost izračunov omogočata strankam skupine SŽ neposredno zmanjšanje stroškov poročanja v njihovem lastnem posrednem ogljičnem odtisu v obseg 3, kar SŽ zagotavlja znatno konkurenčno prednost na logističnem trgu. Sklepi raziskave poudarjajo nujnost implementacije načrta prehoda za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2045. Model predvideva dva ključna scenarija za dosego minimalno 42-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030 in naprej. Aktivna izvedba načrta prehoda bo omogočila utrjevanje položaja energetsko in okolijsko učinkovitega železniškega sistema v primerjavi s konkurenco.

🔗 Provenance — このレコードを発見したソース

🔔 こうした論文の新着を逃したくない方は キーワードアラート に登録(無料・3キーワードまで)。

gxceed は公開メタデータに基づく研究支援データセットです。要約・翻訳・解説は AI 支援で生成されています。 最終的な解釈・検証は利用者が原典資料に基づいて行うことを前提とします。